Mamice dvojčkov o porodniškem dopustu

by | Okt 5, 2017 | Malcka

Dopust? Prej bi rekla porodniško garanje, ki je bilo včasih zelo prijetno, včasih pa malo manj. Mamice dvojčkov si resnično zaslužimo en velik bravo, ker nam uspe skrbeti za dve mali štručki, ki sta navadno istočasno lačni, žejni, pokakani, zaspani itd. Ne pravim, da je mamicam z enim otrokom lažje…prav tako imajo veliko dela, vendar njihova pozornost je usmerjena zgolj na enega otroka in zato si čas bistveno lažje razporedijo. Poleg tega pa je več časa za crkljanje. Ena od mamic dvojčkov je takole razmišljala o svojem porodniškem dopustu:

 

Če bi zavrtela čas nazaj, bi ju več crkljala, dokler sta bila majhna in sta večinoma spala. Nisem imela časa crkljat ju –  preden sem oba uredila, preden smo se malo poigrali, je bil čas  za spat. Nisem pa imela srca, da bi enega crkljala, drugega pa ne, tako da sem se raje z obema igrala. Mi je to ful manjkalo. Potem je pa tako ali tako že zanimivo ratalo, ko se lahko premikata in crkljanje ni bilo več to to.

Pri dveh malih otrokih se lahko zgodi, da se komaj na koncu dneva spomniš, da bi bilo dobro kaj pojest. In potem naj mi še kdo reče: “Saj imaš čas, si na porodniškem dopustu.” Tudi mamice smo pomembne, tega se premalokrat zavedamo. Če si občasno vzamemo čas zase, imamo navadno kar malo slabo vest, ker delo, ki naj bi ga “praviloma” opravljale mamice, predamo drugim. Nič ni slabega v tem. Ena izmed mamic dvojčkov je na družabnem omrežju takole zapisala svoje razmišljanje o času, ko je bila na porodniškem dopustu:

 Večkrat bi si vzela čas zase in mojega moža. Tako se razdajamo za naše otroke, da ugotoviš da bi dosti tega časa lahko posvetile tudi sebi. Nekako nimaš časa zase. Za svoje zdravje, partnerja, prijatelje. Sedaj bo tega časa še manj. Otroka sta popolnoma normalna in bi tudi bila normalna, če bi mama vsake toliko rekla Srečno! in odpeketala po svoje. 

To je ljubezen, ki ne pozna meja. Ampak plačaš pa to ljubezen. Krepko. Jaz se veselim nove faze v naših življenjih, ker to pomeni, da sem preživela že skoraj dve leti njunega življenja in sem še vedno relativno normalna.

Vsekakor smo vse mamice vesele, da imamo možnost porodniškega dopusta in, da lahko več kot eno leto preživimo doma z našimi škrati. Na ta način se spoznamo in navadimo en drugega. Vendar je to obdobje kljub vsem lepim stvarem, zelo naporno. Mamica dvojčkov je takole zapisala:

Bilo je lepo, noro naporno, najbolj ljubeče leto….najsrečnejša sem, da imam tri čudovite otroke…ampak sem zelo zadovoljna nazaj v službi. Novo obdobje je prineslo najlepše nasmeške, najbolj mokre poljubčke in najbolj tople objeme, ko se vrnem iz službe.

Pa vendarle je porodniški dopust čas, ko se res lahko 100% posvetimo svoji družini. Seveda z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi. Moram reči, da je bilo na koncu vendarle več tistih pozitivnih, takšnih zaradi katerih se je bilo vredno truditi. Mamice dvojčkov, ki so v večini že zaključile s porodniškim dopustom sem vprašala, kaj bi spremenile ali naredile drugače, če bi lahko čas zavrtele nazaj… Tu je nekaj odgovorov:

N: “Jaz ne bi spremenila nič! Mi je super z mojima dvojčkoma. Se sproti učim. Veliko smo naokoli, kar je meni zelo pomembno! Druženje, druženje, druženje!”

B: “Meni je bilo zelo lepo, seveda pa pridejo zraven tudi naporni dnevi oz. obdobja. Kaj bi spremenila? Mogoče to, da bi se za kakšno stvar manj sekirala, čeprav sta pač prva otroka in z določenimi stvarmi nimaš izkušenj in potem si deležen kopice nasvetov in kolebaš koga poslušati. Konkretno morda to, da ju prvi mesec ne bi ponoči budila za hranjenje.” 

T: “Jaz sem se imela odlično, sploh pozimi, ko so bile stare šest mesecev…zunaj mraz, me pa v dnevni pri kaminu… Spomladi so shodile, smo hodile na igrala…zdaj se čuvajo pri eni teti na domu. Sem si pa še vedno vzela čas zase, ko je bil mož doma, z možem še vedno zmenkujeva, čeprav včasih ob desetih zvečer. Super smo se imeli, se imamo še vedno. Leto je bilo prečudovito.”

D: “Uživala sm ful , izkoristila maximalno, zelo veliko smo se okrog potepali in spočila ter naspala sem se tok, kot se nisem v zadnjih 15ih letih. Saj so bili naporni dnevi, ampak mi je bilo vseeno lepše doma, kot je v službi. Zaenkrat delam po 4 ure in je super hodit na šiht. Če bi mogla delat 8 ur, bi bila pa raje doma. In za nazaj ne bi sprememila nič.”

M: “Ja tudi meni je bilo lepo, malo manj lepo, jokavo, kričavo. Ponosna sem nase, da sem preživela že norih 16 mesecev s tremi otroki. Sploh zadnja dva meseca, ko je starejša še na počitnicah. Stara je deset let in jo že malo meče.”

M: “Ko vidim kako rasteta mi je kar hudo, in ko pomislim kako je bilo, ko sta bila še majhna in kako sem se takrat pritoževala, da je težko…ko zdaj pogledam nazaj bi rekla, da je bilo in je vseeno prečudovito, vredno vsake utrujenosti in vseh živcev. In nebi menjala za nič na svetu.”

Š: “Lahko bi napisala roman… pa vendar ob dveh starejših hčerah (7 in 4leta) lahko rečem, da šele zdaj spoznavam kako sem “garala” in koliko se odrekala svojemu času, če sem želela, da prva, ki je ob moji porodniški in začetni bolniški opravila 1. in 2.razred ter vsak dan imela interesne dejavnosti, jaz pa taxi z vsemi 4 v avtu…ja norooo res, ampak je mimo. Zmogla sem. Resda ni bilo počitka in edino tega sem prosila, pa ga ni in ni bilo. Skratka zaradi vseh 5dni/teden mi je minilo hitro in vse kar bi zamenjala je to, da bi lahko dvojčka imela pred puncama.” 

B: “Kaj bi spremenila? Popolnoma nič, ker sta mi obogatila življenje v vsakem pomenu besede.”

 S to čudovito mislijo lahko zaključimo, da je čas porodniškega dopusta res trdo garanje, ki je vredno čisto vsakega odrekanja. Bodimo vesele, da nam je bilo dano to poslanstvo.