V facebook skupini Dvojčki 2016 sem postavila vprašanje: »Kaj bi svetovali novopečeni mamici dvojčkov, ki bi se na vas obrnila po kakšen nasvet?« Prejela sem kar nekaj odgovorov. Vsekakor pa izstopa odgovor s sporočilom: »Organiziraj se«. Tudi meni osebno se to zdi najbolj pomembno. Najti je potrebno ritem in, ko stvari enkrat postanejo organizirana rutina, je bistveno lažje »preživeti« porodniško z dvema malima otrokoma.

Tukaj je nekaj njihovih nasvetov:

~ Rutina, rutina, rutina.. In pa vedenje, da je nespanje in občasen občutek nemoči zgolj obdobje, da mine, da zmore in da vsa opravila lahko počakajo, vse kar otroci potrebujejo je ona. In morda še to, da naj sprejme ponujeno pomoč. K.Ž.

~ Čim manj komplicirati, čimbolje se organizirati, sploh pri rutinah. Predvsem pa poslušaj sebe in svoja dva sončka, ne pa drugih. M.L.

~ Čas z njimi se vrti hitreje kot bi si lahko mislil! Delo bo počakalo, da otrokom pokažeš mavrico. Mavrica pa ne bo počakala, da ti končaš z delom! Predvsem pa ne komplicirat in si poenostavi dan, kakor se da poenostaviti! Pustiti, da ti kdo priskoči na pomoč, ker vsaka roka je dobrodošla! V.B.

~ Brez kompliciranja, dobra organizacija in brez obremenjevanja kaj drugi rečejo, čim manj druge poslušat in delat po svojem občutku… K.K.

~ Po svojih izkušnjah, je najbolj pomembna rutina, je vse lažje potem. In zame najbolj pomembno, če se le da, da same skrbijo za otroke, brez veliko pomoči, ker je potem vse lažje, imaš svojo organizacijo, način dela, pomoč naj rajši opravi gospodinjska opravila. Pa brez kompliciranja, delo bo počakalo, otrocki pa prehitro zrastejo… I.Š.

~ Čimveč si pripravi stvari za začetek in dobro se organiziraj! B.B.

~ Med nosečnostjo naj vse pripravi, jaz kasneje nisem imela časa, ker sem morala strogo ležati. Veliko naj počiva, seveda če ji tako paše, če ne pa sprehodi. Pomembno je, da je ženska sproščena, da gre vse lepo naprej brez kompliciranja. Po porodu pa tako kot moj mož pravi: “Vse je v organizaciji”. Vsekakor je vsak par zmeden, ampak nekako se navadiš na vse in gre. Mamica pa naj tudi počiva, ko bo zmatrana (če je mogoče). Ker ko je mami vesela in zdrava, spočita- so tudi otročki in mož zadovoljni in veseli. E.E.S.

~ Že od začetka “uvajati”, da imata podobno rutino – hranjenje, spanje. M.H.

~ Nič komplicirat, naj ti ne pridejo do živega take in drugačne izjave, kot recimo kar se tiče dojenja (nam ni steklo pa sem zaradi pritiska skoraj v depresijo padla – ko sem sama pri sebi rekla, da je dovolj, in da pač ne gre, sem se veliko bolje počutila), ali pa od nekaterih ljudi “ja tvoj otrok bi moral že to početi, pa tist” “posedaj ga” “sprehajaj ga ali hojico kupi”… neeee vsak otrok je drugačen, če ti čutiš in veš, da je z otrokom vse ok, potem je vse ok in bo že sedel in hodil, ko bo pripravljen na to (dvojčki so velikokrat prej rojeni in ljudje ne zastopijo, da je pri nedonošenčkih vse malo z zamikom). Počivaj, spi, če ti kaj ne paše povej. Crkljajte se, ker prehitro zrastejo, potem crklanje ni več no1, ker imata preveč za raziskovat. In seveda rutina, vse kar ju boš navadila -tako bo, že po parih mesecih. Vse smo jokale in mislile , da ne bomo zmogle – lej nas super mamacite. A.S.

~ Svetovala bi, da si stvari poenostavi! Vsaj na začetku si naredi mrežo ljudi, ki bodo pomagali (tašča kuha, mama pere, sestra hodi na sprehod, partner čisti,…če je samo partner, pač on bolj nasrka! , ti pa se posveti le dojenčkoma! Kasneje si stvari pripravi vnaprej! Zanašaj se na svoje občutke, čim majn sprašuj, čim manj beri! Ne kompliciraj! Vzemi si čas zase in za partnerja! Čim prej se sprijazni z dejstvom, da otrok pač joka in da se ne bo nič zgodilo, če bo malo jokal! Nimaš 10 rok, da bi vse naenkrat zrihtala! V nosečnosti pa predvsem: pojdi čimprej na bolniško, vzemi si čas zase, počivaj, beri, glej filme in se pusti razvajat! Noge v luft! To mi je od vsega naaajbolj žal, da nisem naredila! Budalo sem delala, do zadnjega dne! N.F.

~ Čim manj kompliciranja, naj si zaupa. In če se bo kdaj počutila, da ji je vsega preveč, je to čisto normalno. En nasmeh malih baucov pa bo pozabila. Aja,pa še to,naj si sama ustvari rutino in se je drži, saj bo ona največ z otrokoma. Naj ne pusti,da bi ji kdo kaj spreminjal. S.I.

~ Rutina, rutina, rutina (npr. zvečer kopanje, flaška, spat), ne nauči ju preveč, da se nosita. Če dojenje ne steče iz takih ali drugačnih razlogov, se ne sekiraj sploh!! zakaj? ker če boš ti pri sebi mirna, bosta tudi tvoja dva srčka. V nosečnosti si pa preberi samo te osnovne stvari, ne tistih, ko gre kaj narobe. Med nosečnostjo počivaj, uživaj, kasneje ne bo več toliko časa.. Pa tudi kasneje.. S partnerjem ne pozabita drug na drugega, če imaš možnost pomoči, bog ne daj jo zavrnit. Jaz bi je bila zelooo vesela, pa žal nimam te sreče… Sobico in te stvari si pripravita prej, ker dvojčki znajo presenetit s prihodom, pa da ne bo potem panika. Rada se imej in pazi nase. A.M.

~ Nič komplicirat in probat čimvečkrat zaspat z njima. In kar se da, si olajšat. D.B.

~ Jaz na splošno ful ne kompliciram in tako tudi učim svoje otroke..moram rečt, da do 1 leta z dvojčicami nisem imela nobenega dela…sedaj pa je ena na toboganu in druga na gugalnici, tako da je vsaka pomoč dobrodošla. Glede na to, da imam 3 otroke, imam popedenano v nulo, samo ne smem se sekirat, če more kateri počakat 5minutk…super je in otroci so se navadili da so 3-je. Lupčkajo se, objemajo, tepejo… Važna je intuicija…v vsaki sobi oz. kopalnici imam stvari, ki razveseljujejo otroke… v kopalnici imata elastike in krokodilčke… v kuhinji kuhovnice in posode… v sobi se igramo z rjuhami in povštri… zakon je… meni osebno je zakon, ko hodita za mano in raziskujeta…vsaka soba ima svoj čar. S.L.

~ Prišli bodo dobri in slabi dnevi…občutki nemoči in tesnobe. Ampak vse to bodo trenutna stanja, ki bodo minila. In kako si lahko pomagaš? Izkoristite lepe dni, pojdite ven na sonček, le-ta ima neverjetno zdravilen učinek. Mi smo ogromno prevozičkali, fanta sta bila v vozičku res zadovoljna…ona dva sta večino časa zunaj prespala, jaz pa sem imela čas, da se duševno spočijem. Potrebovala sem to. Nekateri pravijo, da je potrebno spati takrat, ko spijo otroci, ampak pri dvojčkih je to nekoliko težje. Od začetka sta mi skupaj spala samo v vozičku…doma malokrat. In duševni počitek mi je veliko bolj koristil, kot spanec. Naj te ne bo strah, če ne boš imela pomoči drugih…zmogla boš tudi sama…in po določenem času, si ne boš več znala predstaljati, da bi ti kdo pomagal. S.Ž.