Moja zgodba s tremi majhnimi otroci se začenja z 12.10.2016, ko sta se starejšemu Jakobu pridružila mala sestrica Eva in mali bratec Urban.

V tistih začetnih mesecih je bilo precej naporno, ker je Jakob dopolnil dve leti komaj februarja 2017. Tako sem imela doma tri res majhne otročke, vsak od njih me je in me še vedno zelo potrebuje. Morala sem čas razdeliti na tri in se organizirati, kako bomo peljali dan od jutra do večera. Mogoče mi je bilo od začetka vse tako nemogoče, vendar iz dneva v dan je bilo lažje. Danes, ko so že pravi prijatelji, ter je dan veliko bolj enostaven, zabaven poln norih dogodivščin, smo že postali malčki in Jakob se bliža trojki. Spet je pred nami novo obdobje, ki ga bo treba enostavno “preživeti”… Velikokrat se spomnim besed mamice, ki jo srečujem v Jakobovem vrtcu, da je najtežji del po enem letu. Mogoče ima prav, ali pa tudi ne. Bomo videli kako bo, ko bosta shodila in ko jih bom lovila vsakega na svoji strani.

Na koncu lahko povem, da so dnevi, ko komaj čakam, da vsi zaspimo v svet sanj in so dnevi, ko je res vse tako lahkotno in enostavno ter nepozabno. V glavnem pri treh res nimaš časa komplicirat in si stvari poenostaviš kakor se le da. Se ne obremenjuješ z določenimi zadevami, kot pri prvem otroku, saj pozabiš komplicirat. Raje se z možem topiva, ko gledava fotografije naših angelčkov! Imeti tri najlepše angele je enostavno ČUDEŽ za naju in sva res hvaležna za njih! Ko jih gledava, ko vsi trije spijo se enostavno nasmejiva in si rečeva: “ Kaj lahko dobiva še kaj več od največje trojne sreče?!”

 

V.B.