Moj porodni dan je nastopil 25.8.2017, takrat sem bila noseča 34/6. Tisti dan sem imela zjutraj pregled pri svojem izbranem ginekologu, ki je ugotovil, da sem odprta 3 cm. Drugega se ni nič dogajalo. Čez dan nisem delala nič posebnega, saj je bilo s takim trebuhom že vse težko početi. Zvečer sem se odpravila pogledati film in med gledanjem zaslišim pok. Medtem, ko se sprašujem od kje je prišel ta pok, se mi kar naenkrat ulije ogromno vode. “Vaav”, si mislim, “končno se je začelo, to je to”. Komaj sem čakala da pride ta dan, saj je bila nosečnost zelo naporna.

Odidem na wc, kjer počakam da mi odteče še kaj vode. Medtem pride mož v dnevno sobo in zagleda vodo na sedežni, po tleh in ji sledi do kopalnice v kateri jaz sedim na školjki in ga gledam ter pravim “to je to”, voda je odtekla, greva rodit. Oba se gledava in mislim da nama je počasi postalo jasno, da gremo res roditi. Kar naenkrat se je v meni pojavilo ogromno čustev, tudi srce mi je začelo hitreje biti od vznemirjenja.Torba je bila že pripravljena, le se pod tuš sem skočila in sva odšla. Voda mi je odtekla ob 21.30, v Kranjski porodnišnici sva bila ob 22.00.

Na poti v porodnišnico so se začeli že rahli popadki, ki so se kar hitro stopnjevali. Ob prihodu v porodnišnico sta naju babice lepo sprejele. Odšli smo v sobo, kjer sta opravili Ctg, moram priznati da mi takrat reees ni več pasalo ležati na hrbtu, vendar Ctg morajo zmeriti. Medtem so postavili še ogromno vprašanj in pogledali koliko sem odprta, bila sem še vedno 3 cm. Ko smo končali sem dobila klistir. Babica mi je rekla naj poskusim zdržati vsaj minuto, to se mi je zdelo malo smešno. Vendar sem kmalu razumela kaj je mislila. Na wc sem letela v 20 sekundah.

Med vsem tem časom so se popadki stopnjevali. Me je kar malo stisnilo, kaj še bo, saj nikakor ni bilo prijetno. Odločila sem se, da bom vzela epiduralno, zato so mi dali obrazec katerega sem morala ìzpolniti. Popadki so bili že tako močni, da tudi brati in izpolnjevati nisem več zmogla. Zato je to naredil moj mož, jaz pa sem vmes predihavala, saj je bilo vse manj časa brez popadkov. Porodno so že pripravili in sem se ulegla. Ponovno so prinesli napravo za ctg, saj niso dobro izmerili, ter za pritisk, pripravili so za infuzijo in še polno enih stvari. Med tem ko so to pripravljali, se je babca odločila da bo pogledala koliko sem odprta, nakar šok za vse, saj sem bila že 10 cm. Takrat sem vedela, zakaj so se popadki tako hitro stopnjevali.

Kar naenkrat se je vse spremenilo, pospravili so veliko stvari, ki so jih pripravili in prinesli za bodoča novorojenčka. Glede na to, da je bil to moj prvi porod nisem vedela, ali sedaj že rojevamo ali kako. Nakar je babca rekla pritiskaj, in sem pritiskala. Spomnila sem se tudi nasveta naj vmes ko potiskam mižim, da mi ne bodo žilce v očeh razpokale. Ko je popadek minil sem poskusila čim bolj umirjeno dihati, da sem se pripravila na naslednji popadek. Pri vsakem popadku mi je mož pomagal dvigniti noge, saj jih sama nisem zmogla. Tudi stisk njegove roke mi je bil v veliko pomoč. Med rojevanjem me je v nekem trenutku zagrabila panika, saj me je res bolelo, in ko sem pomislila, da moram na svet spraviti dva otroka in ne enega, me je moral mož res pomiriti. No kmalu sem se vrnila spet v bolj umirjeno stanje, kolikor si med porodom lahko.

In ob 23.45 je na svet prijokal nas Luka težek 2650. ( 2 uri in 15 minut po tem ko mi ke odtekla voda). Takoj je zajokal, z njim je bilo vse ok. Nato so mi takoj predrli se drug mehur, vaaav ni boljšega občutka, topla voda se je zlila iz trebuha, trebuh se je kar spustil. Joj kako mi je pasala na telo ta topla voda in takoj so se začeli novi popadki. Vendar je bil potreben le en popadek in pol, da je prišel na svet še naš Jure, ob 23.50, težek 2530. Jure je popil malo krvi zato so ga oživljali, vendar je kmalu zajokal. Tudi z Jurčkom je bilo vse v redu. Nato so oba pristavili na moja prsa, jooj najlepši trenutek, same lepe misli ti hodijo po glavi, nič več ni pomembno, samo da ju končno lahko držiš pri sebi.

Medtem, ko smo kot nova 4-članska družina uživali v prečudovitih trenutkih, me je ginekologinja pregledovala. Preveč sem še krvavela, zato so se takoj odločili za malo operacijo. Otroka so odpeljali na meritve, mož je odšel z njimi. Mene pa v operacijsko, kjer so me prijazne zdravnice in sestre uspavale ter spravile ven se del posteljice, ki je ostala notri. Po 15 minutah sem bila že nazaj v porodni, budna in tam čakala. Med porodom nism bila nič raztrgana, le notri en mali šiv.

Tako da, moj porod je bil super. Kratek, naravni, brez epiduralnr, saj ni bilo časa,brez kakšnih večjih problemov in celotno osebje je bilo zelo prijazno. Mož se je nato poslovil,jaz pa sem malo zaspala, saj sem bila zaspana zaradi narkoze. Ne vem točno po kolikšnem času so me odpeljali v sobo. Takoj sem odšla pogledati moja sončka. Jure je bil en dan v topli posteljici, da so ga opazovali. Luka pa je bil v posteljici poleg njega. V porodnišnici sem bila 6 dni, toliko časa da sta začela dobivati nazaj na teži. Počasi smo se navajali en na drugega. Poskusila sem dojiti, vendar pa glede na to, da sta bila 5 tednov prezgodaj rojena, sta bila prelena da bi se dojila. Tako da sem mleko iztiskala in jima ga dajala po flaški plus dodatek,ki so ga dali v porodnišnici.

Moj porod je čudovita izkušnja in upam da bo čim več takih,ki bodo tako hitro rodile. Pa se nekaj za vse mamice,ki jih skrbi kako bo potem, ko se bosta rodila. Jaz moram reči, da mi je bila nosečnost 10krat težja, kot sedaj, ko sta moja sončka že rojena. Vse se da, le moraš biti organiziran in biti čim bolj miren.