Z dvojčki v hribe

Z majhnim otrokom se odpraviti od doma je svojevrsten izziv, s katerim se v prvih mesecih spopadajo vsi novopečeni starši. Še poseben izziv je, če se odločiš z majhnim dojenčkom iti v hribe. Potrebno je dobro premisliti kaj vse potrebuješ s seboj, saj nas na poti ne sme nič presenetiti. Otrok je lahko lačen, lahko se pokaka, lahko se pobruha, lahko ga zebe ali mu je vroče…torej treba je misliti na vse! Starši dvojčkov imamo nekaj dodatnega dela, saj je treba o vsem razmišljati x2. Poleg tega pa smo mamice dvojčkov nekoliko prikrajšane, saj ne moremo nositi v hrib obeh otrok hkrati, zato je vedno potrebno nekoga prositi za pomoč pri nošnji. A hkrati je imeti dvojčke prednost, saj se s partnerjem ne moreš prepirati o tem, kdo bo nosil otroka, ker vedno vsak nosi enega. V vsaki stvari je potrebno poiskati dobro in to, da lahko oba starša hkrati uživata v dogodivščinah, ki se otrokoma godijo v pohodniškem nahrbtniku, je nekaj res čudovitega.

 

KAKO ZAČETI?

Če sta starša že prej rada zahajala v hribe, bosta hitro pridobila potrebno kondicijo (predvsem mama, ki je v času nosečnosti športne aktivnosti precej omejila). Vaša dojenčka bosta poskrbela, da boste v konstantnem pogonu in zagotovo se bo po porodu kmalu našel čas tudi za kakšno športno aktivnost, s katero boste pridobivali in ohranjali kondicijo. Sama sem z različnimi vajami in tekom začela 6 mesecev po porodu. Takrat sem začutila, da je telo pripravljeno. Priporočam vaje za noge, kajti pri hoji v hrib je moč v nogah velikega pomena. Hkrati pa se je treba zavedati, da je pohodniški nahrbtnik z malčkom v njem, precej težek – za primer: Deuter kid comfort 3 tehta 3,5 kg + teža otroka (recimo 10kg) + 2-3 kg stvari, ki jih imaš s seboj. Torej vse skupaj nanese okoli 15 kg in zato se mi zdi, da je potrebno utrjevati mišice, saj je potem bistveno lažje nositi takšno težo na hrbtu. Nahrbtnik se začne uporabljati, ko otrok samostojno sedi. Pred tem pa lahko greste z dojenčkom v hribe s pomočjo nosilke. Mi smo naš prvi pohod naredili, ko sta bila fanta stara 4 mesece. Takrat sva oba z možem začutila, da zmoremo ta podvig. In res nam je uspelo. Brez problema.

Najprej priporočam, da se lotite kratkih pohodov. To pomeni nekje pol ure v eno smer. Na ta način boste lahko preizkusili ali otroka uživata v nosilkah/nahrbtnikih in jima dali možnost, da se postopoma privadita. Tudi, če bosta na začetku malo protestirala, to še ne pomeni, da na naslednjih turah ne bosta uživala. Bodite vztrajni in pokažite jima zakaj so nosilke/nahrbtniki tako zelo super. Midva jima med potjo kaj zapojeva, opazujemo okolico in včasih malo skačemo (v tem najbolj uživata).

 

KAJ VZETI S SEBOJ? NA KAJ JE TREBA BITI POZOREN?

Pri majhnih otrocih je vedno potrebno misliti na vse…

Potrebno je imeti dovolj oblačil. Mogoče ne bo tako toplo kot je bilo napovedano ali obratno. Lahko nas na poti nepričakovano dobi dež. Otroka se lahko pobruhata, ali pa jima premoči plenička. Možnosti je več, zato je vedno bolje imeti s seboj preveč oblačil, kot premalo.

Ne eksperimentirajte s hrano. Na turo nikoli ne jemljite s seboj hrane, za katero še ne veste ali jo bosta otroka sploh jedla ali ne, kajti lahko da jo boste nosili zaman. Vzemite s seboj tiste stvari za katere ste prepričani, da jih imata rada in jih bosta z veseljem pojedla. Otroka bosta sita in nasmejana, vi pa si boste spraznili nahrbtnik.

Dovolj tekočine.  Čeprav otroka morda še ne hodita in ne bosta veliko fizično aktivna, je tekočina kljub temu pomembna. Sploh če ture opravljamo v poletnem času. Imejte s seboj dovolj tekočine tako za otroka, kot tudi zase.

Topla obutev. To velja predvsem za mrzle mesece. Otroka v nosilki/nahrbtniku nista fizično aktivna, zato je potrebno poskrbeti, da bodo nogice na toplem. Pozimi je dobro, če ju oblečemo v zimskega pajaca s stopalkami. Spodaj pa kakšne zelo tople nogavičke, ali pa celo čevlje.

Dovolj plenic in vlažilne robčke. Plenice so obvezna oprema pri majhnem otroku. Tudi teh je bolje imeti s seboj preveč kot premalo. Mogoče bo gorski zrak vplival na prebavo otroka. Vlažilni robčki pa niso dobri samo za previjanje, ampak tudi zato, da na pohodu z njimi otrokoma očistimo roke, sploh potem ko otroka že raziskujeta, se plazita ali hodita.

Nikamor brez sončne kreme. To velja za vse mesece. V hribih je sonce močnejše in kljub temu, da ne bomo čutili kako močno nas sončni žarki božajo, znajo biti posledice hude, sploh za majhnega otroka. Namažite ju pred turo in po potrebi tudi med turo.

Na glavi obvezno kapica/klobuček. V mrzlih mesecih je potrebno dobro zaščititi ušesa. V poletnih mesecih pa je priporočljivo uporabljati klobuček, ki glavo otroka zaščiti pred soncem. Obstajajo tudi klobučki z UV zaščito.

Tu je sedaj naštetih nekaj stvari, ki se meni zdijo pomembne. Vse to imam v mislih, ko pakiram nahrbtnika za v hribe. Ob vseh teh mislih se mi je že zgodilo, da sem kdaj pozabila kakšno stvar doma ZASE. Starši…tudi mi smo pomembni in misliti je potrebno tudi nase. Imejte s seboj dovolj oblačil, tekočine, hrane itd.

Za konec vam želim povedati, da je vsak napor v hrib z malčkom na hrbtu poplačan…vsak korak je poplačan…ko te otrok boža med hojo po laseh in licu, ko se nasmeji tvojemu poskakovanju, ko začutiš njegovo glavo ob tvoji glavi in veš, da je zaspal na tvojem hrbtu, ko vriska od veselja, ker mu je všeč okolje, ko na vrhu komaj čaka, da se igra s pohodniškimi palicami, in ko ves dan ne spusti niti ene solze… Potem veš, da je vredno. Da se je vredno potruditi. Da je vredno kupiti nahrbtnik. Da je vredno enostavno iti.

Se vidimo nekje tam gori!